Zdaj govori lik iz knjige

»Preteklost vedno kot nekakšna pravljična, bajeslovna dežela.«

»Ali si plen ali plenilec?«

»Očitno je tako, da bi na tak večer rad bil vsepovsod, kjer nisem. Tukaj sem in hodim skozi noč kot nekaj, kar ne spada tja.«

»je sedel na balkonu. In se smehljal. Tako dolgo, da ga je skoraj zabolelo. Tako neobičajno je bilo to za obraz.«

»Nenavadno doživetje bi rad delil s prijateljem Vidom, a kaj, ko sploh ni priložnosti za to, saj tudi Vid želi z njim deliti novico o vznemirljivem odkritju.«